Sprememba zakona o pravilih cestnega prometa
Z oktobrom je stopila v veljavo sprememba zakona o pravilih cestnega prometa, ki v primeru nesreče voznikom na avtocesti in hitri cesti omogoča razvrščanje čez robno črto smernega vozišča, med drugim tudi na odstavni pas, ko je treba zagotoviti nemoten prehod za intervencijska vozila.
Sprememba, ki jo je DZ na predlog NSi soglasno sprejel 20. septembra, določa, da morajo vozniki v primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil.
Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, po potrebi tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, po potrebi tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Razvrščanja čez robno črto zakon do takrat ni omogočal, primer spremembe lahko vidite na spodnji sliki. Leva slika prikazuje star način umikanja, desna pa novega.
V NSi so spremembo, ki je bila v procesu sprejemanja v DZ dopolnjena z nekaterimi vladnimi dopolnili, predlagali, da bi lahko vozniki na avtocesti ali hitri cesti na ta način ustvarili dovolj širok in varen reševalni pas za prihod intervencijskih vozil.
Povzeto po: novice.najdi.si
V bivalnih prostorih preživimo največ časa in možnosti, da bi zaradi neprevidnosti, malomarnosti ali nestrokovnega ravnanja povzročili požar, na nas prežijo na vsakem koraku.
V zadnjih letih število požarov v objektih nenehno narašča. Največ jih nastane zaradi malomarnosti, še zlasti pa zaradi:
- neprevidnega kajenja in odmetavanja cigaretnih ogorkov,
- vžigov vnetljivih tekočin, plinov in hlapov,
- kuhanja in neprevidnega dela z odprtim ognjem,
- otroške igre z ognjem,
- okvar in nepravilnega delovanja električnih in grelnih naprav,
- samovžiga saj v dimnikih,
- strele ipd.
Kako ravnamo, da ne bi prišlo do požara v objektu ali stanovanjskem prostoru
- Poskrbimo za urejenost bivalnih prostorov, predvsem stopnišč, kleti in podstrešij.
- Redno in skrbno čistimo kamine, odprta kurišča, peči centralnih kurjav in dimnike.
- Poškodovane kable in vtičnice zamenjajmo z novimi.
- Vzdrževanje in popravila električnih in plinskih napeljav prepustimo usposobljenim strokovnjakom.
- Plinske naprave in jeklenke primerno skladiščimo, nikoli v prostorih pod nivojem zemlje, v spalnicah ali na mestih, kjer temperatura lahko preseže 40oC.
- Požarno in eksplozijsko nevarne snovi kot so lepila, čistila, razredčila, laki ipd. hranimo na varnih krajih, daleč od vira toplote in nedostopne otrokom.
- Sveč, petrolejk in raznih naprav, ki oddajajo toploto kot so likalniki, peči, kaloriferji ipd. nikoli ne puščamo prižganih brez nadzora. Nikoli jih ne postavljamo v bližino gorljivih snovi, npr. lesenih oblog, pregrinjal, zaves ipd.
- Pri kuhanju prižganega štedilnika nikoli ne puščajmo brez nadzora, saj se pregreta maščoba lahko vžge.
- Javljalniki požara nas lahko pravočasno opozorijo na nevarnost.
- Priporočljivo je, če imamo gasilnik s pomočjo katerega lahko tudi sami pogasimo manjši začetni požar.
Kaj storimo, ko v objektu zagori
- Ostanemo mirni.
- Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, odeja, pokrovka ipd.) ali z gasilnikom.
- Pregrete maščobe in električnih naprav nikoli ne gasimo z vodo. Ogenj zadušimo s pokrovko ter izklopimo plin ali elektriko.
- Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
- O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112 in povemo:
– kdo kliče,
– kje gori,
– kaj gori,
– kakšen je obseg požara,
– ali so ogroženi ljudje in živali.
- Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju požara.
- Gasilcem vedno povemo resnične podatke o shranjenih vnetljivih in drugih nevarnih snoveh ter drugih značilnostih stavbe.
- Iz visokih stavb se nikoli ne umikamo po zadimljenem stopnišču ali z dvigalom.
- Če je evakuacijska pot blokirana ostanemo v prostoru in skušamo preprečiti dotok dima. Če v prostor kjer gori dovajamo kisik, se bo požar še bolj razplamtel.
- Če je v prostoru veliko dima, si usta in nos pokrijemo z vlažnim robčkom ali krpo. Zadržujemo se pri tleh, saj je zrak tam čistejši.
(povzeto iz spletne strani www.sos112.si)
Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.
Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živalio gnju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.
Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih
Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin.
Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate.
Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112.
V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe.
V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:
- nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov
- kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini
- kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč
- odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.
Kaj storiti, ko v naravi zagori
- Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.
- Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.
Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.
- Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporočite naslednje podatke:
- svoje ime in priimek
- kaj in kje gori
- kratek opis požara
- v katero smer se požar širi in kaj ogroža
- če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij.
Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju.
(povzeto iz spletne strani www.sos112.si)
